02.04.01.

Žegar viš horfum til breytinga framtķšar!

Žį er žaš į żmsum nótum og meš żmsum formerkjum, sem fólk hugsar žaš og horfir į žaš, hvaš žaš er sem žarf aš breytast.

Flestir horfa til žess, aš žaš séu lķfsgęši sem žurfa aš breytast, aš žaš žurfi jś aš koma jafnvęgi į nįttśruna, en žó er flestir uppteknir viš žaš hvernig žaš eigi aš skapa meiri veršmęti ķ veraldlegum auši, til žess aš žeir sem minna mega sķn eigi žį fyrir mat, į mešan hinir baša sig ķ peningum frį morgni til kvölds.

Ekkert af žessu er ķ raun sś sżn sem fer inn į raunverulegar breytingar til framtķšar, vegna žess ef mannkyniš gęti breyt framtķš sinni og notiš um leiš žeirra aušęfa sem ķ boši eru, žį vęru žeir einfaldlega löngu bśnir aš žvķ, svo mörg hafa žaš fengiš tękifęrin til žess aš gera hlutina kęrleiksrķkari og til žess aš fara inn į lögmįl Gušs og manna, um heišarleika kęrleika og almenna viršingu hvor fyrir öšrum.

Žess vegna verša breytingar fram tķšninnar einfaldlega setar upp, til žess aš sķna mannkyninu fram į žaš ķ eitt skipi fyrir öll, aš ef žaš breytist ekki og ef žaš lętur ekki segjast žį į žaš enga framtķš fyrir sér.

En aš sjįlfsögšu er ekki hęgt aš segja žaš meš einhverjum oršum, vegna žess aš žaš mundi enginn taka mark į žvķ og flestir mundu segja "og hver į aš koma ķ veg fyrir žaš", žess vegna veršu sį sem hefur allan mįtt til žess aš koma ķ veg fyrir žaš, hann mun sķna žaš aš hann hefur mįtt til žess, vegna žess aš öšruvķsi hlustar enginn, öšruvķsi veršur engu breyt til hins betri vegar.

Žiš rędduš žaš hérna örlķtiš įšan, hvort žaš vęri til góšs eša yls hvort vķsitala félli eša stigi, ég mundi segja aš žaš vęri hvorki til góšs eša yls hvort sem hśn stķgur eša fellur, žvķ vegna žess žegar upp veršur stašiš, skiptir žaš engu mįli hvort hśn veršur męld žetta mörg žśsund eša ekki.

Vegna žess žaš veršur enginn not fyrir aušęfin sem hśn męlir, vegna žess aš žaš veršur ekkert kerfi til sem veršur hęgt aš nota žessi aušęfi meš, ef enginn getur skiliš hvert stefnir fyrr en žangaš er komiš, žį veršur svo aš vera.

Hins vegar hefur enginn nokkur tķman sagt, aš žaš sé einhvaš neikvętt viš veraldlega fjįrmuni, žaš eina sem skiptir mįli er hvernig žeirra er aflaš og hvernig žeim er variš, žaš er eina lögmįliš sem skiptir mįli.

Žaš er hęgt aš eiga vöruskipti meš veraldlegum auši sé hans aflaš į heišarlegan hįtt og gręšgin rįši ekki förinni ķ hvert skipti, sem tveir einstaklingar eiga višskipti.

Ef einstaklingarnir gętu įtt višskipti sķn į milli, įn žess aš hagnast sjįlfir į žvķ persónulega žį vęri žetta allt ķ lagi, en į mešan fólk er žeim ósköpum haldiš, aš žaš getur ekki įtt višskipti viš bróšur sinn eša systir, įn žess aš bera meira śr bķtum en viš komandi aš žį hlżtur hver aš sjį sem žaš hugsar aš žaš er ekkert réttlęti ķ žessu.

Žaš er enginn kęrleikur fólkin ķ žvķ aš žurfa aš gręša į nįunganum, žaš er enginn kęrleikur fólgin ķ žvķ aš žurfa aš klekja į einhverjum til žess aš hafa einhvaš sjįlfur śr bķtum.

Sumir taka til sķn žennan bošskap sem eiga ekki mikil veraldleg aušęfi, en hafa aflaš žeirra į heišarlegan hįtt og žeir taka žetta til sķn fyrst og fremst įn žess aš žurfa žess.

En žeir sem ekki hlusta, er žeir sem eiga aušęfi heimsins, vegna žess aš žiš sem hér sitjiš eigiš mismikil aušęfi, žį eigiš žiš enginn aušęfi žegar talaš er um aušęfi heimsins, žessi aušęfi eru į fįrra höndum og į žeirra höndum skiptir žaš engu mįli, hvort lķf er tekiš eša ekki ef žś nęrš žinni krónu žį er žaš sem skipir mįli og mér er žaš spurn, hvernig žaš fólk sem alltaf hefur lifaš heišarlegu lķfi, getur litiš fram hjį žvķ sem er aš gerast og gengiš įfram ķ žęgilegri röš į eftir žessum öflum sem ķ raun öllu stjórna.

Eins og įšur hefur veriš sagt ķ gegnum žessa leiš, žį eru žaš ekki rķkisstjórnir heimsins heldur örfįir ašilar sem stjórna öllu, žeirra stęrstu gróša lindir eru tęki og tól til žess aš granda lķfum annarra, hvernig į aš vera hęgt aš réttlęta kerfi aušvalds sem byggir į slķku, hvernig į aš vera hęgt aš rétta viš žessa skekkju meš oršum žegar enginn.

Žó vill ég lķka taka žaš fram, žaš verša engar breytingar ķ framtķšinni sem ekki eru naušsynlegar og allar breytingar sem ekki žarf aš stżra veršur leift aš gerast eftir žvķ sem mannkyniš sjįlft er tilbśiš til žess aš stķga žau skref, en žaš er alveg ljóst aš flęši fjįrmagns ķ heiminum žarf aš breyta, žaš hafa veriš geršar aš žvķ fleiri en einn og fleiri en tvęr atlögur meš oršum og dęmum įn žess aš nokkur hafi hlķtt į žaš sem sagt var, eša skošaš žaš sem sżnt var.

Einnig er žaš alveg ljóst žegar horft er til framtķšar, aš ef rķkisstjórnir jaršarinnar hętta ekki aš spilla nįttśrunni og vanvirša hana į allan žann hįtt sem žęr gera, žį veršur lķka aš taka žar ķ hendi og leiša žį hendi inn į rétta braut, žaš hlżtur alltaf aš verša gert į žann hįtt aš mark sé į tekiš og en sem fyrr viršast oršin engu duga, žvķ žaš sem lofaš er ķ dag er svikiš į morgun allt eftir žvķ sem žjónar hentistefnu hvers og eins duttlungum og valdagręšgi.

Žaš er svo einfalt mįl og til žess ętti fólk aš hugsa, aš nįttśran žolir ekki leikvang mannkynsinns lengur, hśn er aš nišur lotum komin og allt žaš sem mannkyniš kallar aušęfi jaršarinnar aš žrotum komiš. Og hvaš ętlar mannkyniš žį aš gera, žegar enginn orka eins og žeir kalla žaš er eftir ķ yfirborši jaršar, žegar enginn fęša er lengur framleišanleg vegna mengunar į yfirborši jaršarinnar, į hverju į žį fólkiš aš lifa, hafa žessir menn ekki hugsaš śt ķ žaš, eša halda žeir kannski aš žeir verši bśnir aš framleiša gervi mat ķ töflu formi svo fólk geti neit žeirra dag staglega?

Žetta kann aš vera dökk mynd sem ég dreg upp aš einhverra mati, en žessi mynd er rétt, ef žś skošar žaš og ef žś villt višurkenna žaš žį er žessi mynd rétt, vegna žess aš allstašar ķ heiminum eru merki um žaš sem er aš gerast į yfirborši jaršar, en ķ stašin fyrir aš einbeita sér aš žvķ žį góna allir upp ķ himininn og tala um ósónlag sem žeir geta aldrei stjórnaš og munu aldrei hafa neinn ķtök ķ, en į mešan žeir góna žangaš hlašast upp sorphaugar į yfirborši jaršar, žar sem ekkert lifir og aušnin rķkir einn og engum dettur ķ hug aš skoša žaš eša lķta til žess.