Hefur fólk ekki hugsaš til žess, aš žaš er alltaf aš senda hnśtur hvert ķ annaš allan daginn frį morgni til kvölds?
Og hefur fólk ekki hugsaš til žess, aš samskipti žess į mešal snśast um žaš aš reyna aš klekkja į nįunganum?
Aš sjįlfsögšu eru undantekningarnar sem betur fer nokkuš margar frį žessu, en žvķ mišur žį er samt žetta samskipta munstur alltof algengt, hjį alltof stórum meirihluta mannkyns.
Eša hvernig žykir fólki žaš, žegar einhver sem žaš nįnast žekkir ekki neitt, vešur aš žvķ og segir aš žaš geti komiš sér fyrir einhver stašar annarstašar žvķ žaš henti ekki viškomandi aš hafa žaš fyrir augunum nįkvęmlega nśna.
Žessar myndir eru örlķtiš żktar, en ķ rauninni er žetta samt svo.
Og žś žarft aš fį žetta og žś žarft aš hitt og ef žaš gengur į mis viš žaš sem einhver annar žarf, aš žį ęttlast žś alltaf til žess aš hann vķki, vegna žess aš žś hefur rétt fyrir žér.
Žaš hlżtur einhvaš meira en lķtiš aš vera aš ķ samskipta munstri mannkyns, žegar menn eru tilbśnir til žess aš nķša hvern annan nišur dag hvern, eša hefur žetta sama fólk ekki gert sér grein fyrir žvķ, aš eftir žvķ sem žaš gengur haršar fram ķ hugsun og orši gegn einhverjum, eftir žvķ er gengiš haršar fram gegn žvķ, einhver stašar annars stašar žar sem hlutverkin snśast viš?
Žaš er alltof algengt žegar aš horft er į žetta munstur śr fjarlęgš, aš sį minnsti er sį sem allir traška yfir, en séšan er žetta eins og pķramķdi, žvķ einhver hefur vald til aš traška yfir hann nęsta og sķšan hefur einhver vald til aš traška yfir hann og svona koll af kolli, ef fólk horfir į žetta og setur sér žetta fyrir hugskotssjónir, žį hlżtur žaš aš sjį hversu žetta er óheilbrigt og óešlilegt, žaš skiptir engu mįli hvor žś hefur konungstign eša róna nafnbót, žś ert jafn rétthįr žegar upp er stašiš.
Žaš er alveg sama hvaš žś telur žig vera bśinn aš vinna stór og markverš afrek ķ veraldar sögunni, žegar upp er stašiš ertu sįl sem ert aš leita uppruna žķns og žegar hinum veraldlega efnis heimi lķkur, žį loksins séršu žaš aš žś ert nįkvęmlega jafn lķtil eins og allar hinar sįlirnar sem gista yfirborš jaršar.
Jį nś kynnu margir aš vilja spyrja, af hverju sagši ég jafnlķtil en ekki jafn stór?
Žaš er vegna žess aš, alheimurinn er stór en ég er lķtill ķ žeim samanburši og žaš er eini samanburšurinn sem til er.